V večini primerov na nastanek plesni vplivajo toplotni mostovi. Poleg tega, so ta mesta ključna tudi pri izgubi energije in ustvarjajo tisti neprijeten občutek ob dotiku hladnih sten.
Kaj predstavlja toplotni most?
Toplotni most označuje predel v gradbenih elementih stavbe, skozi katerega toplota, v primerjavi z drugimi gradbenimi elementi, hitreje uhaja.
Poleg izgube toplote lahko povzroča poškodbe na stavbah, zaradi ustvarjanja kondenza (podobno kot vlažen zrak, ki kondenzira na hladnih oknih). Škodljivi pojavi pravzaprav ne nastajajo samo pri kondenzatu, temveč tudi pri 80 odstotni relativni vlažnosti zraka na površini gradbenih elementov (vlažnost je pogojena s temperaturo površin).
Vlažna mesta, ki v najslabših primerih ostajajo skrita, na primer za oblogami, vplivajo na nastajanje plesni. Lahko pa se hišna plesen, ki se je mnogi bojijo, toliko razširi, da poleg zdravstvenih povzroči tudi statične poškodbe stavb.
Kakšne toplotne mostove poznamo?
Razlikujemo konstrukcijske in geometrijske toplotne mostove ter mostove zaradi lastnosti uporabljenega materiala.
Konstrukcijski toplotni mostovi nastajajo zaradi različne toplotne prevodnosti materialov, iz katerih je zgradba zgrajena. Na primer stik stropa iz armiranega betona in zunanjega zidu iz opeke, betonski venci, radiatorske niše.
Geometrijski toplotni mostovi nastanejo na primer zaradi štrlečih delovali robov v sicer homogenem gradbenem elementu, pri katerem je z druge strani notranje površine večja zunanja površina, skozi katero uhaja toplota. Primer so zunanji vogali hiše.
Toplotni mostovi, ki nastanejo zaradi uporabljenega materiala, se pojavljajo, ko se na poti kroženja toplote pojavljajo različni gradbeni materiali. Na primer vgrajeni jekleni nosilci, betonske preklade v zunanjem zidu.
12 kritičnih mest za pojav plesni.
Najpogostejše kritične točke so prikazane na spodnji sliki. Po navadi so to mesta, ki so težko dostopna, vsi "izrastki", ki se neposredno dotikajo fasadne površine in niso izolirani, neizolirani vkopani deli stavbe, okenski zaključki.
|
vir: Baumit energija 2/2011 |
Toplotni mostovi - kritične točke
|
Kako najti skrita toplotna mesta?
|
vir: www.supernamai.it |
Če ne poznamo zgodovine stavbe, potem si pomagamo s termografijo. Termografija omogoča, da nevidni toplotni žarki postanejo človeškemu očesu vidni. Za razliko od termometra, ki toploto zajame točkovno, se pri termografiji lahko prikaže površina, ki sprošča toploto. Tako lahko mesta izgube energije na celotni stavbi postanejo vidna. Na ta način postanejo tudi vzroki za nastanek plesni bolje razumljivi. |
Kako odpraviti kritične točke?
Najzanesljivejša rešitev, da se izognemo toplotnim mostovom, je celovita zunanja izolacija stavbe. Šele tako se lahko preprečijo povečana poraba energije in negativne posledice za samo zgradbo.
Dodatno izoliranje že obstoječega objekta zagotavlja prihranek energije, ustvarja pa tudi občutek ugodja v zgradbi, kar se izplača kljub višjim stroškom.
Kdaj je izoliranje učinkovito?
Izoliranje je lahko učinkovito samo, če je izvedeno strokovno, brez praznin in medprostorov. Pri tem je zlasti pomembno, da se pazljivo izvedejo tudi stiki med steno in stropi in še zlasti priključki pri oknih. Tu je smiselno uporabiti številne izolacijske materiale in profile za strokovno izvedbo teh zahtevnih stikov. vir: Revija Baumit energija 2/2011
Kaj, ko zunanje izoliranje ni možno?
Takrat se poslužujemo rešitev v notranjosti objekta. S tem učinkovitost rešitve sicer zmanjšamo, velikokrat pa notranja izolacija popolnoma odpravi težave toplotnih mostov in plesni.
Kako izoliramo notranje stene?
Pri notranjem izoliranju smo nekoliko omejeni z debelino toplotne izolacije, saj nam lahko bistveno zmanjša prostor. Večinoma se poslužujemo 3 - 5 cm debeline. To zadostuje, da dobimo prijetne in tople stene, ki nas ob dotiku ne bodo zmrazile. Predvsem pa zmanjšamo možnost kondenziranja vlage in plesni na površini.
Kako odpravimo zidno plesen v stanovanju, pa preberite tukaj: Zidna plesen v stanovanju.
